V tihi nesreči srce stoče,

le nežno živeti  hoče,

nima več moči, zato zdaj joče,

več samo biti noče!

Nekdo ga premočno je ranil,

nihče ga ni branil,

bolečino hudo mu izvabil,

premočno ga je zlorabil.

V prijateljih zdaj uteho išče,

kot izgubljeno pišče,

nihče ga ne poišče,

saj žalostnega ne mara nihče!

Če se ne pozdravi bolečina,

ostala bo praznina,

a to nikogar ne zanima,

 v srcu ostala bo le pajčevina!

harmonija