Moja postelja ni več ravna
sprejema me ubočena

po nočenjih v dnevih
mi sega do šestega sloja

v sedmem so založene sanje
nasedle na kamne
ki so me obdržali na tleh

jokajo od bolečine
niso me mogle prekriti
preveč rok jih je scefralo
njihov prostor je olesenel
z letnicami štetimi navznoter
kjer ne brstijo

vrasle so mi med vretenca
za pokončnost
zvijem se le v postelji
nihče ne vidi
strganih rjuh
včasih so bila jadra
tudi njih so pomendrale
stopinje, ki so odšle
ko so udrle ležišče

pi - irena p.