Privilegij je imeti
pajkovo mrežo na obrazu,
ker potem veš, da si rešil
življenje muhi, ki si ga ni
nikoli zaslužila.
Privilegij je imeti
gobo, ki je ne boš nikoli
pobral, le vsake toliko se boš
sprehodil mimo in primerjal
svojo in njeno tišino.
Privilegij je imeti
zabrisano pot, ki jo moraš
vedno znova iskati -
tako gozd ni nikoli
enak.
Privilegij je imeti
hrib, na katerega se lahko
povzpneš tako visoko,
da ne čutiš nikogar
pod seboj.
Privilegij je imeti
gozd in njegovo mejo,
da lahko na tisti tanki črti
loviš ravnotežje in čakaš
vzhod.
Privilegij je imeti
prazno beležnico, ki ti ne pove
čisto ničesar in čaka,
da boš izginil še ti -
kot beseda.
Veliko privilegijev, za katere včasih ne vemo, da jih imamo.
Jaz bi zamenjala zadnji dve kitici.
Lp,
Vesna.
točno tako, Vesna
o tem sem razmišljala že sama ... že menjujem :)
LP, MSenca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!