najprej so se priguncali leteči krožniki
za njimi pa še pribor:
vilice žlice nož za maslo ...

iz desertnega (tisti za družinsko pico je bil matična ladja)
je izstopihal vodni drsalec v potapljaški uniformi
z ljubko žabico v dlaneh

(in recitiral  nikomur razumljive usodne besede)

ki je imela vedno urejene čitljive zapiske

bila je visoka dvanajst metrov
svetleče bitje zlati rez v glavnem prozorno
in popolno

blondno zlatorumene lase
pa smejalo se mi je 
da je bilo deset kilometrov okoli vse svetlo*

priletela sta tudi kozarca
zvrhano nalita s suho penino
in vse je bilo pripravljeno za 
potem pa srečno do konca dni 

toda jaz, ki uživam v iskanju parkirnih mest
in imam toliko življenskih modrosti
da se lahko zbašejo v  eno manjšo tubo

sem se pričel spraševati
v kaj se bom spremenil ...

izid je znan - od takrat sem nabavil 1400 glasbenih zgoščenk
sive barve
in postal nekoliko obupan glede svoje
manične depresije (zdaj jo kličejo drugače)

ah, dokler še brli medlo sonce ...
pustimo tej oleseneli, ostržkasti pavlihi

(ki se mu je za povrh
še maček pokakal
sredi kopalnice)

teh nekaj monosekund
in osivelo utvaro

da iz čudnih črk rezbari
tople kožuhe 
za prezeble
veverice in polhe

Srečko Luštrek