ta soba je polna odmevov
o bog kaj bi dala
da bi se razlezli skozi
težke hudobne zavese
in špranje oken brez razgleda
dve omari
s strahovi otroštva
v špranji za vrati tanka postava
v beli mehki srajčki
čisto gladka sočna zaupljiva
godna
spet slišim
samo skozi greš
veliko hrupa in bobnenja
tudi jaz ljubim žensko meso
ljubi moj
in ko kleče čistim
blatne stopinje
gumijastih zelenih škornjev
v mislim ližem med
z mesnatih ustnic
sredi odmevov
ljubi moj
jaz
postava za vrati
in pozabljeni črni konjiček
na prašni šahovnici
Potegne barvo z obraza
Čestitke za ta odmev iz globine!
Jošt Š.
Jošt, Li in Pi, hvala za vaš dotik :).
Lep večer!
mm
Pesem, ki skriva in hkrati odkriva, ki s slikami napenja pozornost bralca, da se naježi in s skrbjo spremlja dekletce, ki briše sledi, ki ji besede narekujejo spominjanje in katere preteklost je zaprašena. Domišljija naredi vse drugo, čestitke,
Ana
Čestitam za podčrtanko, mm in te prisrčno pozdravljam
Andrejka
Hvala, Ana, za komentar in podčrtanje.
Lep večer želim!
mm
Andrejka, hvala! Lep večer tudi tebi. :)
Pozdravčki, mm.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 24. 09. 2014 ob 17:33
- Prebrano 1057 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 768.95
- Število ocen: 21