Čas se razliva v širino
sega skoraj do vratu
vse globje ležijo prodniki
ne zbiram jih več
za gradnjo varnih bregov
dno ostaja za menoj
odnaša me v delto
tu in tam se oprimem trsja
mačic spominov
občutim slanost
ne vem ali je jezik morja
ali teče iz oči želja
da ostanem med trstikami
potem se zavem
kje rastejo korenine
Nežno, valujoče, občuteno!!!
Nekateri ljubimo morje... in se ga nikdar ne naveličamo.
Čestitam za čudovit stik z morjem,
že plavam ~~~~~~~~~~~~~ : )--/----------!~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Slej ko prej odplavamo in potem smo spuščeni v nov izvir :)
Hvala TJ <3
nekako tako
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!