V glavnem, pogrešam te
Prebudim se
čakam da bo ura šest
zjutraj
da ne bo pomote
in ponavadi se oklevam upati
da bo dan kaj drugačen
ker nikoli ni
resnično
mogoče kakšen trenutek izstopa
iz ustaljenosti
a bolj redko
tako kakor moji lasje
in tako se kopičijo jutra
nenasitna rutine
da ne omenjam dnevov
blodnjak vam pravim
in kako že dišijo tvoji lasje
spomnim se mehkih ustnic
mirnosti tvojega glasu
da
tvojega glasu
lepo bi mu bilo prisluhniti
da za trenutek preglasi tišino
ker tišina je surova ječarka
aja
ne pijem več kave zjutraj
ne maram je piti sam
in postelja je prevelika zame.
lepa, nežna, prebolevajoča....osamljena
si morda mislil ...kakor moji lasje?
Lp :)
Pi
strinjam s pi ... le tale vrstni red me moti: ne pijem več kave zjutraj -> zjutraj več ne pijem kave
Lp, Senca
Tvoje hrepenenje mi je seglo v srce.
Nataly
Dragi Igor, enako.
Svet ima čas, vendar vedno pride pravočasno.
Je pa res obojestransko.
hope
Pozdravljena Pi in hvala in bom popravil in bodi fajn.
Hvala ti Senca.
Lp, Igor
Pozdravljena Nataly in hvala ti za lepe besede.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 19. 09. 2014 ob 16:50
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 249.15
- Število ocen: 10