Mlajši lovec, Črt s Pristave, svetlih las, okrogle glave,
preko polja in dobrave preiskuje ped po ped,
sam motri krvavo sled.
V rob mrakobnega gozdiča vstopa mrk kot nema priča,
niti ježa niti ptiča, vsepovsod le sneg, zamet,
temne krošnje stiska žled.
Ko do manjše jase pride, sonce skoraj že zaide,
s posušenih vej robide dviga lestev se v razgled,
stara preža s streho vred.
Radoveden spleza nanjo, s prsti najde ozko špranjo,
tiho vstopi kot v kotanjo, v oglu puška, daljnogled,
Remington model deset.
Zdaj spomini ga zbudijo po telesu z energijo,
skozi kurjo polt vzkipijo, tega bo že dvajset let,
šok ga stresa spet in spet.
Davno je, odkar mu ate je razkazoval granate,
daljnogled, naboje zlate, stari Remington 10,
ki ga kupil je že ded.
Tisto noč je šel na jago iz Pristave sem v Podrago,
z lovsko puško in bisago gor na tole prežo ždet,
Črt ugotovi razplet.
Nikdar se ni vrnil oče, Črtu zdi se nemogoče,
mar nazaj on priti noče in morda se črnogled
je odpravil daleč v svet?
Zašibijo se kolena in postane bled kot stena,
sede v kot trd od bremena, srh ga spreleti, drget,
ker zatipa star skelet.
Zamiži nemočen, truden, le minuto, saj je buden,
ostro neusmiljen gruden pa zavoha svoj obed
in objame lovca v led.
Bravo, čestitke!
LP, mcv
Najlepša hvala, modricvet!
Vesele rime in ne tako vesela lovska zgodba, pravzaprav strašljiva, mrzla in grozljiva ... rima teče kot po olju, sem se spomnila na tek Rozinih (Andrej Rozman) interpretacij. Čestitke,
Ana
Najlepša hvala, Ana!
a to je šele po 15 dneh ratala podčrtanka?
Matej, najbrž je bilo mišljeno dobronamerno, sicer pa veš, da mi ne obljubljamo kakšnih časovnih rokov za pregled pesmi in kdaj se zgodi, da kaka pesem preprosto zdrsne in jo kasneje spet najdemo.
Lp, Ana
Dobronamerno, res je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!