Nakupovalna vrečka,

ki te bo preživela

za dobrih tisoč let,

torba prek rame in

nespodobno podrsavanje

vrh tekočih stopnic.

Vid ti je opešal in

v zadnji pošiljki ur

si spet postala nevidna.

Tvoja kri zlita v množici,

valovi v edini smeri

kratkotrajnega užitka,

v en sam utrip zamejenosti.

Biti moraš kot vsi –

brez analitičnih vprašanj.

Zaporedje je zaporedje

in travnik je travnik.

Kdo bi opazil mravlje,

zelene bilke ali tebe,

eno samo žensko.

Biti moraš kot vse –

lepa, lepša, najlepša,

brez zagozd blodnih misli.

Saj sploh ni pomembno

če si – samo da je

tvoje obstajanje potrjeno

z izpisom nekih števil

in da te ni v knjigi umrlih

Biti moraš lepa.         

hanja