Krošnje dreves se pod težo krivijo,
naivne krošnje, obljubljenih sanj,
bolj košate se lepše smejijo,
polne znanj, ne dobijo nič zanj.
Zunaj vihar divja, cvetlice venijo,
potrebujejo zavetje pri priči,
kje so še tiste, ki cvetke plodijo,
čebela je koristna, sršen te pa piči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: espantajo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!