Ujeta v besede
Rada bi ti napisala pesem.
Tisto o jadru
in ptici,
ki se spajata z nebom.
Dvignila bi se
v objem tvoje mesečine,
ki prhuta nad
pokončnimi drevesi
kot odmev
iz preteklosti.
In pesem o želji,
ki seda na valove tvojega sna
in te prebuja z mehkobo
tisočerih juter.
Ostajam.
Sredi dlani,
v brezvetrnem vzdihu.
Ujeta v besede,
kot
jadro in ptica
in pesem,
ki poje o tebi.
Ooooo, Jošt, hvala, hvala!!!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 15. 09. 2014 ob 11:23
- Prebrano 921 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 610.9