Narejena sem na dotik
bombaža med sveže opranimi lasmi
Če dovolj dolgo čakaš
pred zaklenjeno Magrittovo sliko
se strani začnejo obračati same
Sem na dotik kapljic
ki trkajo na okna
Ko dvakrat tapneš po levem palcu
skočim in zaplešem na nekaj taktov
Luisa Armstronga
Če me povlečeš iz leve na desno
se rahlo prestopim in dodam prostor
še za eno kepo snega
Klice shranjujem globoko
v namišljenem spominu -
iz pozabljenega prahu
gradim kipe
ki si želijo življenja ...
Sem na dotik besed
ko poslušam simfonije razdalj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!