Ne tekmujem
morda zato ne sopiham
od prehitrih korakov
ne tekmujem
v samoti izbiram
svoje besede
letos pogosto gledam
v nebo,
dež ne pojenja
in nosim samo še
kavbojke
ne vidi se solz
jih prehitro spere
deževnica, preden pristane
mi sčisti kožo
ne nosim dežnika,
ker ne vem kdaj dežuje,
vendar vem samo to
da brez prestanka
ne pišem več balad,
naveličana sem gluhega joka,
ki duši pljuča
in boli v trebuhu
odhajam v molitev
v mir brez konca
in v roki držim baker,
da polnim pleteno košaro
in župnik je vesel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!