Pirat, pa ne dostavlja,
vsaj ne vbogajme,
z zaplato čez oči,
kot bi se spodobilo.
Ne sedi na skrinjah z zakladom,
rum je opustil že pred leti,
povsod mu ga ponujajo,
a on ne mara za to.

Njegov meč je floret,
z njim vlaga marmelado,
ko postane prehladno, da bi z ladjo
manevriral po oceanih.
Kljuka, ki jo ima namesto roke,
počiva na vhodnih vratih
in namesto tabloidov in revij
vsak večer črkuje PRAVDO BRANY.

Pirat, pa ne dostavlja,
kakšen poštar je torej!
Robert Louis Stevenson,
slabo si ga ustvaril!
A zima je neprizanesljiva,
pokojnina izmuzljiva
in tudi pirati nekoč postanejo
onemogli in stari.

Ding dong, zapoje zvonec,
koledniki izpustijo pline,
iz Moskve se oglasi večerni zvon,
z morja zapiha jugo ...
Sedi z zaplato čez oči
in se nečesa spominja,
a fotografijo, ki jo drži v rokah,
je že zdavnaj zamenjal za drugo ...

Matej Krajnc