
Njenim mladim
Još djetinjim očima
Se drhtavo otimam, tek je čednu
I nevinu smiještam u riječi
Da bdiju
Između nektara i svanuća
I kažem: Dok starim
To samo svjetlucaju tvoji izvori
Svoje nevine
Još djetinje dane
Prvi put darivala bi mi
Na barijerama, na obalama
Što ih potapaju riječne struje
I želja prelije tragove žednog pupoljka
Uzdahom se prikradajući
Toplini mojih obraza
Jer ne zna kako brzina popušta
Pred jednom od Božjih zapovijedi
U hodu preko mostova
Koji se ne smiju prijeći
Jer ne zna kako brzo rastu
Potočići i stotine jezika vrije
U damarima i kako
Brzo vrebaju sutoni
Kad boje i mirise
Teške kiše isperu
Njenim mladim
Još djetinjim očima pričam
Kako joj se malo i mršavo tjelešce
Cakli tek na izvoru jer kapi
Bojažljivo klize i uskovitlaju
Metaforu gole Eve u vrtu rajskom
Evo ti olovka, piši, ti odavno znaš
Sva slova: U početku
Bijaše svjetlost...
" Evo ti olovka, piši, ti odavno znaš
Sva slova: U početku
Bijaše svjetlost..."
Nežni stihovi... Sjajno, Mirko... Onako kako samo ti umeš...
Lp Milena
Lepa je mirko, lepa. Njene oči...ja, lepe.
Srdačan pozdrav,hope
Milena,
hope,
hvala za javljanje i iznošenje dojmova. Obradovan sam.
lpm
Oduševljena sam tvojim stihovima,Svaka čast Mirko !!!
Ugodan ti dan , Vesna
Hvala na osvrtu, Vesna. Znače takvi komplimenti.
Pozdravljam Te:)
Bilo mi je zadovoljstvo pročitati dobru pjesmu Mirko.
lp,Vesna
Pesem, ki zagleda vse stvarstvo v drobni latici, in preko nje zaznava spremembe zunanjega in drgetanje notranjosti ... čestitke,
Ana
Radujem se vrednovanju pjesme na ovaj način !!! Ana, hvala lijepa.
lp
mirko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!