Njenim mladim
Još djetinjim očima
Se drhtavo otimam, tek je čednu
I nevinu smiještam u riječi
Da bdiju
Između nektara i svanuća
I kažem: Dok starim
To samo svjetlucaju tvoji izvori
Svoje nevine
Još djetinje dane
Prvi put darivala bi mi
Na barijerama, na obalama
Što ih potapaju riječne struje
I želja prelije tragove žednog pupoljka
Uzdahom se prikradajući
Toplini mojih obraza
Jer ne zna kako brzina popušta
Pred jednom od Božjih zapovijedi
U hodu preko mostova
Koji se ne smiju prijeći
Jer ne zna kako brzo rastu
Potočići i stotine jezika vrije
U damarima i kako
Brzo vrebaju sutoni
Kad boje i mirise
Teške kiše isperu
Njenim mladim
Još djetinjim očima pričam
Kako joj se malo i mršavo tjelešce
Cakli tek na izvoru jer kapi
Bojažljivo klize i uskovitlaju
Metaforu gole Eve u vrtu rajskom
Evo ti olovka, piši, ti odavno znaš
Sva slova: U početku
Bijaše svjetlost...
" Evo ti olovka, piši, ti odavno znaš
Sva slova: U početku
Bijaše svjetlost..."
Nežni stihovi... Sjajno, Mirko... Onako kako samo ti umeš...
Lp Milena
Lepa je mirko, lepa. Njene oči...ja, lepe.
Srdačan pozdrav,hope
Milena,
hope,
hvala za javljanje i iznošenje dojmova. Obradovan sam.
lpm
Oduševljena sam tvojim stihovima,Svaka čast Mirko !!!
Ugodan ti dan , Vesna
Hvala na osvrtu, Vesna. Znače takvi komplimenti.
Pozdravljam Te:)
Bilo mi je zadovoljstvo pročitati dobru pjesmu Mirko.
lp,Vesna
Pesem, ki zagleda vse stvarstvo v drobni latici, in preko nje zaznava spremembe zunanjega in drgetanje notranjosti ... čestitke,
Ana
Radujem se vrednovanju pjesme na ovaj način !!! Ana, hvala lijepa.
lp
mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!