Nekdo je v tunelu

na gladek asfalt

razsul ostro kamenje.

Zato sta tvoji roki različni,

korak nepredvidljiv,

zato sinje modro oko

sprejme travniški pogled,

ko drugo skriva barvo

pod predolgo, povešeno veko.

Ne želi dajati, ne jemati.

Preča sili lase v eno stran,

obraz ne najde sredine,

iz zruvane ceste

je zrastlo dvoje lic.

Eno ljubi vrtnice,

drugo nežnost marjetk.

Katero mi boš v dlan potisnila danes?

Neni