Ble
Pulzirajoča ostaja padla senca, za smrekami noči ledene.
Turobna in pusta životari, poslikava mesečeve mene.
Zakaj si zadušila vse spomine z ošabno kretnjo apatije.
Zakaj kraljuje obžalovanja sneg v tvojem svetu monarhije.
Kjer negdaj so plesale najne duše iz toka sinergije.
Izstradala reflekcijo skupnega obdobja, poželenja in strasti.
Obrisala solze ugodja, tam v hladnini, smrek noči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lyon
- 06. 03. 2018 ob 14:46
- Prebrano 378 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 36.2
- Število ocen: 3
