Ničesar ni spodaj

še dotakniti se ga ne moreš

je le metafora

nekoč davno izpeta

v slabih gostilniških pesmih

zamenjava za priznanje

slaba zamenjava

za preprosto priznanje

da sebe ne poznamo

lažje je reči

dotaknil sem se dna

je tako meja

kot alibi

ter nerazumen

in neresničen

dodatek izkušnji

nespretno

izogibanje resničnosti

kot hvalnica norosti

in kot začimba miselnosti

pot k površju

se vedno razume

ne pa tudi čiščenja mulja

ki ostaja

na tem istem dnu

in čaka na naslednji padec

in dočaka naslednji padec

vsi ti padci

se zdijo dosti lažji

kot pa razumeti

kot prebaviti

preprosto dejstvo

da živimo

na dnu

Marko Skok - Mezopotamsky