pojdiva
pojdiva draga
pojdiva v travo pod nama
obrniva ustnice navzven
in pokaživa jezik zemlji
ki je ovila svetlobo
ne boj se draga
ne boj se tišine
razgaliva grlo
in zapojva pesem o kruhu
ki je nehal rasti
ki je oblekel kraljevo skorjo
in zapustil ugrize
da nama je pokazal pot v travo
kjer bova zajela zadnje prgišče neba
le strumno :)
zažgati svetlobo?
Milina v pesmi je kot zrela hruška. Zelo lepo.
POD KROŠNJO
Trava dlačic pokriva zemljepis najinih teles,
jezik,
na fedrih goltanca artikulira amortizacijo hotenj,
moje moške ustnice so sočna češplja,
tvoje ustnice tak-isto,
spodaj različna, zgoraj ista,
za skupno mizo reževa otrokom kruh besed,
no,
pa pojdimo..
Jure, strumno in pogumno, včasih tudi milo, naprej. :-)
Svit, vesela sem, da ti je moja pesem vdihnila tako dober komentar, pravo pesem! :-)
Lp obema,
Vesna.
Hehe, res me je tvoja pesem izzvala, učim se, tvoj način me spodbuja, hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 07. 09. 2014 ob 22:23
- Prebrano 872 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 616.8