Ahacij stržinar (1729)
I.
Ta prvi križ nam pomeni
Pilatušovo hišo,
ker on čez Jezusa sklene
to sodbo tega križa.
Ker Jezus na to sodbo molči
o svoji nedolžnosti,
nas veliko vrlin uči -
največ o potrpežljivosti.
II.
Do kosti so gole rame
po tem velikem bičanju,
vendar Jezus nase vzame
ta težki križ z veseljem.
To je pač storil iz ljubezni
našega zveličanja,
da bi ta svet skoz križ bil rešen
prekletstva.
III.
Jezus s križem prvič pade
od velike slabosti,
križ pobije ude slabe,
na kolenih do kosti.
Ker pade, pa spet vstane,
križ ga udari v glavo;
se mu ponovijo rane
s krono trnovo.
IV.
Ker Jezus križ naprej vleče
v tej veliki bridkosti,
svojo ljubo mater sreča
v največji žalosti.
Nikdar ni nobena mati
sina tako ljubila,
v takem ga trpljenju ni
nikdar videla.
V.
Ker Jezus s križem ne zmore
iti hitro po cesti,
Simon iz Cirene mora
ta križ pomagat nesti.
To niso iz pravega usmiljenja
Jezusu pomagali,
ampak iz nevoščljivosti,
da bi prej ga križali.
VI.
Sveta Veronika srčno
Jezusu poda ruto,
zato je dobila srečno
to veliko dobroto.
Dokler je Jezus svoj obraz
s to ruto obrisal,
krvavo obličje ta čas
na to ruto zarisal.
VII.
Jezus s križem drugič pade,
kdo je tega najbolj kriv?
Prav te grešne navade,
ker je grešnik spet grešil:
te so storile težavo,
na tej žalostni cesti,
da je Jezus tolikokrat padel,
pa vendar hotel križ nesti.
VIII.
Čez Jezusa se plakajo
te hčere jeruzalemske,
milo nad njim se jokajo,
ker je tako razžaljen.
Jezus da odgovor tak:
nad mano se ne jokajte,
nad sabo in nad grehi vaših
otrok se jokajte.
IX.
Jezus s križem tretjič pade
pri Kalvarije začetku,
brez vse milosi in gnade
ne dajo mu počitka ne miru.
Spet ga postavijo na noge,
križ oprtajo na rame,
na rami po dolgi poti
zazeva mu globoka rana.
X.
Ker Jezusa privedejo
gor na hrib Kalvarijo,
njegov gvant mu slečejo,
žolč in jesih za piti dajo.
Da je Jezus nag, kdo je kriv,
če ne naša nesramnost,
da je žolč in jesih pil,
kriva je ta požrešnost.
XI.
Ker je križ predolg
bo Jezus na križ razpet
s telesom ves raztegnjen,
kakor struna napet.
V takem grozovitem stanju
skoz roke in skoz noge,
prebit in razpet na križu
trpi smrtne nadloge.
XII.
To bo s križem pokonci postavljen
Jezus križano jagnje,
na križu zadnjič spregovori,
umre, pa glavo nagne.
Tukaj očitno spoznamo
Jezusovo ljubezen,
ki tako muko nase vzame,
da bil ta svet bi odrešen.
XIII.
Po smrti Jezus ne čuti
sulice na desni strani,
materino srce pa težijo
sulica, meč in vse rane;
še zlasti, ker so njej v naročje
mrtvega ji položili:
čudno, da srce ne poči
od žalosti in sile.
XIV.
Ker so Jezusovo telo
noter v grob položili,
tudi skozi to zadnje delo
zadnjo žalost storili:
žalostno mater prosimo
skozi njeno veliko žalost,
da odpustke dobimo
in večno Božjo milost.
Komentiranje je zaprto!