Ne bo velik
in jeklen
kot na Dravi,
majhen bo,
za dva.
Za naju.
Pletem ga
iz svetleče preje.
Obod iz tvoje nežnosti in vztrajnosti
obijem z mojim razumevanjem,
ko dodam še potrpežljivost za pod
in utrtim z vozlom spoštovanja.
Poimenujem ga most ljubezni.
Tu bo
za premostitev
ko boš v zimi oddaljen
in ne boš našel rokavic
za topel objem,
ko bom izgubila škornje,
da bi prigazila
in bo sneg za golo kožo preboleč,
ko bova vsak k sebi
tiha in ledena.
Tu bo,
da se opogumiva
in si do sredine
stopiva naproti.
BRAVO NENI zelo lepo si napisala
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!