TKANA
Nekje vmes,
v medprostoru,
medzvezdju,
v vakumu,
so ostali dnevi.
Brez besed.
Le misli so,
brez črk
in vejic,
klicajev,
vprašajev in pik.
Še kava ni ista
in jutra so prazna.
V nočeh
pogrešanja
so votli koraki.
V slikah se
prelagajo sanje.
Pod prsti
tkalke in tkalca,
sta se iz vonja
davnega jutra,
ujela v statve
ona in on.
Vpeta iz lanu
v oluščeno nit,
skozi dolg čas
prečesana
v mehko predivo,
se tketa
iz klopke,
ujeta v zanke
tišine.
Še en popravek.. mislim, da vas bom še z nekaj njimi nadlegovala :)
tkana
nekje vmes
v medprostoru
v medzvezdju
v vakumu
v čakanju
so dnevi ostali
brez besed
le misli so
brez črk
in vejic
klicajev
vprašajev
in pik
še kava ni ista
in jutra so prazna
v nočeh pogrešanja
so votli koraki
v slikah se
tkejo sanje
pod prsti tkalke in tkalca
sta se iz vonja davnega jutra
ujela v statve
ona in on
v statve ki tkejo niti
iz strtega lanu
v barvah mavrice
prečesanega prediva
skozi dolg čas
ujeta sta
v klopko
v zanke
v čas čakanja
v medprostor
v medzvezdje
se tketa
brez besed
le misli so
brez črk
in vejic
klicajev
vprašajev
in pik
v pričakovanje
Lepo si jo dodelala, če jo preberem naglas, slišim tkalski čolniček, ki pluje skozi napete niti. Prispodobe dvojine, ki tudi v tišini ne razpade. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 02. 09. 2014 ob 09:23
- Prebrano 877 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 738.02
- Število ocen: 19