V TRENUTKU
nenadoma smo tu
osuplega diha
razklane figure na begu
pred vsiljivim popotnikom
stopa mimo nas
bledo belih oči
nedoumljiva in strašna
pesek ki pripada vsem nam
ne more utišati škripanja
njenih težkih črnih koles
še do nedavna smo bili drugačni
svet je bobnal vse naokrog
spomini so kipeli iz šal
opijanjeni od smeha
nismo verjeli v ranljivost
nikoli nismo tako krhki
nikoli si nismo tako blizu
kot v tem trenutku
Fišu, 01.09.2014
Potok skozi grlo časa v žleb drsi,
kamni drobijo strah in semena odlašanj,
voda usode kolesa vrti,
ko se mletje konča
in se z vrvjo soočanj zveže zadnja vreča,
je v kašči shranjena zaloga vprašanj:
ali lahko demonu svojih manifestacij pogledam v oči.
Soočenje s smrtjo..., kdaj smo toliko zreli, da ga sprejmemo? Kdaj si lahko odgovorimo na zalogo vprašanj? Odgovor ponujaš. Hvala, Svit.
Lp
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 01. 09. 2014 ob 19:25
- Prebrano 833 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 687.97
- Število ocen: 21