izjemna (te besede ne uporabljam velikokrat, ker se mi zdi, da se jo zaradi samega pomena lahko samo "izjemoma") ...

 utemeljitev sledi ...

  LP, lidija

res je.

samo tole bi jaz popravil: 

z žepi polnimi želja

lp

(glede slovničnega pomisleka, okto: oboje je prav, zato naj ostane avtorjeva izbira, čeprav gre "želja" tudi meni "mehkeje skozi")

sskj:

    žêlja  -e tudi -é ž, rod. mn. žêlj in željá (é)

Torej  pred nami je pesem, ki zares zasluži oznako izjemna, saj je v njej nekaj tako prvobitno poetičnega, nekaj samosvojega, vzeto iz same esence biti snovalca, ki je ali pa ni pesniški subjekt (kar v tem trenutku ni bistveno).

Približa nam občutenje stanja, ki je podobno tistemu v  "odklopu" meditacije ali pa morda komu vzbuditisti znani občutek zavedanja sebe v odsotnosti ostalega, zavedanje posebnosti, enkratnosti in hkrati enosti z vsem, tam nekje, kjer se vsi elementi stvarstva združijo v tišino, v njej pa je točka, kjer se stanje zavedanja umiri in približa niču ...

Kulisa sivih slik ljubljanskih ulic daje osnovo za drugo platfotmo pesmi, v kateri najdemo vse, od prapočela, do slutnje smrti, želje po ljubezni, vdetost v preteklost in slutnjo prihodnosti. Vse to se izteka v tišino, kjer vse postane nepomembno, kjer se zopet najdemo, ali pa popolnoma izgubimo in pozabimo.

Na tišini so vsi temelji ...

  Poskus interpretacije nikakor ne sme zavesti nikogar, ki v pesmi najde kaj (morda celo diametralno) nasprotnega, saj pesem zaradi svoje prvobitne poetične note poleg izredne občutenosti prinaša tudi možnost za mnogotere interpretacije.

LP, lidija

Odlična!