Temelji

Moja posebnost je moja tišina.

V vsem drugem sem drugačen

od sebe.

 

Prišel sem pred besedami

in pred molkom, pred

peskom in skalami

 

in pred betonom, ki je zgradil

te sence,

plast za plastjo.

 

Kdaj pa kdaj še srečam sebe

v kratkih bliskih neprisotnosti,

kot mati in oče,

 

dolgo let poročena.

Ljubljančan sem, ampak večinoma

ne mislim.

 

Kadar se izgubim v sivem hrupu

ozkih ulic, ki se zdi kot rja

tišine, takrat sem najbolj prisoten.

 

Ljubezen s plakatov poljublja mojo

samoto. In

cevi me objemajo v temi.

 

Nebo mi v pljuča vžiga pline,

topo in vroče, kot kurbino krzno,

z žepi polnimi želj.

 

To je lepota po peklu.

In pred njim.

Ljubezen, meso in beseda

 

pretekle dobe, pijane od svojih zdravil.

 

Pozabljam življenje, pozabljam smrt.

log

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 09. 2014 ob 17:51

izjemna (te besede ne uporabljam velikokrat, ker se mi zdi, da se jo zaradi samega pomena lahko samo "izjemoma") ...

 utemeljitev sledi ...

  LP, lidija

Zastavica

okto

Poslano:
01. 09. 2014 ob 22:25

res je.

samo tole bi jaz popravil: 

z žepi polnimi želja

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 09. 2014 ob 14:06

(glede slovničnega pomisleka, okto: oboje je prav, zato naj ostane avtorjeva izbira, čeprav gre "želja" tudi meni "mehkeje skozi")

sskj:

    žêlja  -e tudiž, rod. mn. žêlj in željá (é)


Torej  pred nami je pesem, ki zares zasluži oznako izjemna, saj je v njej nekaj tako prvobitno poetičnega, nekaj samosvojega, vzeto iz same esence biti snovalca, ki je ali pa ni pesniški subjekt (kar v tem trenutku ni bistveno).

Približa nam občutenje stanja, ki je podobno tistemu v  "odklopu" meditacije ali pa morda komu vzbuditisti znani občutek zavedanja sebe v odsotnosti ostalega, zavedanje posebnosti, enkratnosti in hkrati enosti z vsem, tam nekje, kjer se vsi elementi stvarstva združijo v tišino, v njej pa je točka, kjer se stanje zavedanja umiri in približa niču ...

Kulisa sivih slik ljubljanskih ulic daje osnovo za drugo platfotmo pesmi, v kateri najdemo vse, od prapočela, do slutnje smrti, želje po ljubezni, vdetost v preteklost in slutnjo prihodnosti. Vse to se izteka v tišino, kjer vse postane nepomembno, kjer se zopet najdemo, ali pa popolnoma izgubimo in pozabimo.

Na tišini so vsi temelji ...

  Poskus interpretacije nikakor ne sme zavesti nikogar, ki v pesmi najde kaj (morda celo diametralno) nasprotnega, saj pesem zaradi svoje prvobitne poetične note poleg izredne občutenosti prinaša tudi možnost za mnogotere interpretacije.

LP, lidija

Zastavica

Poslano:
11. 04. 2015 ob 11:16

Odlična!


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

log
Napisal/a: log

Pesmi

  • 01. 09. 2014 ob 16:46
  • Prebrano 892 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 983.93
  • Število ocen: 24

Zastavica