Oranžna noč

Od trka dveh lakot

je nad veliko posteljo za dva

ostala silhueta,

slikana na platno.

 

Nekdo nevpleteni bi rekel,

da je abstrakcija samote -

proces odmišljanja

njenega suhega trenja ob nič.

 

Težko bi videl prizadevanje
za mehčanje robov,

da bi se, v delčku sebe,

razmazala v ozadje.

Pustila vsaj nečemu, da vstopi.

 

Zdaj vem,
od kod naslov
Oranžna noč.

Zaradi tišine.

Brez zvezd,

brez rok,

brez vonja po jasminu.

Polona C. Pegan

Komentiranje je zaprto!

Polona C. Pegan
Napisal/a: Polona C. Pegan

Pesmi

  • 01. 09. 2014 ob 16:17
  • Prebrano 609 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 302.25
  • Število ocen: 9

Zastavica