Od trka dveh lakot
je nad veliko posteljo za dva
ostala silhueta,
slikana na platno.
Nekdo nevpleteni bi rekel,
da je abstrakcija samote -
proces odmišljanja
njenega suhega trenja ob nič.
Težko bi videl prizadevanje
za mehčanje robov,
da bi se, v delčku sebe,
razmazala v ozadje.
Pustila vsaj nečemu, da vstopi.
Zdaj vem,
od kod naslov
Oranžna noč.
Zaradi tišine.
Brez zvezd,
brez rok,
brez vonja po jasminu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!