Oranžna noč

Od trka dveh lakot

je nad veliko posteljo za dva

ostala silhueta,

slikana na platno.

 

Nekdo nevpleteni bi rekel,

da je abstrakcija samote -

proces odmišljanja

njenega suhega trenja ob nič.

 

Težko bi videl prizadevanje
za mehčanje robov,

da bi se, v delčku sebe,

razmazala v ozadje.

Pustila vsaj nečemu, da vstopi.

 

Zdaj vem,
od kod naslov
Oranžna noč.

Zaradi tišine.

Brez zvezd,

brez rok,

brez vonja po jasminu.

poetesa

Komentiranje je zaprto!

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 01. 09. 2014 ob 16:17
  • Prebrano 757 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 302.25
  • Število ocen: 9

Zastavica