Skozi okno poslušam

plesanje dežja

šumenje iz neba

ki neprekinjeno moči

komaj zasušena tla

v letošnjem poletju

resda ni sušine

in kratke hlače

so se spremenile

v dolge kavbojke

in kratke rokave

prekriva jopica

ki kakor ščit

poležuje po

kurji kožo mraza

obračam korake nazaj

a se spet spomnem dežja,

nekako sem se že navadila

da oblaki parajo

svojo črno težo

in izjokajo solze

ves jok se s strelo

vrača na zemljo

in zmaguje,

medtem ko jaz poražena

gledam skozi prozorno šipo

in ni videti konca.

Padajoče

se izliva

težo neba,

naj se usuje

do zadnjega konca

iščem mavrico.

IŽ-lev