Želim si ta, manjši nahrbtnik,

ki sem ga nosila danes,

ko sem brez klinov in ostrih derez

obšla utrujeno pot

gorskih ledenikov.

Ramena, porezana od ostrih trav

so pokončno štrlela v jasnino,

ko me je južni vetrič

vlekel čez čez nežne ravnine,

da sem v dlani nabirala mehkobo

in hranila utrip.

Sezula sem težke čevlje

in s prsti zabredla v svežo travo

Korak je odluščil trdoto s kolen

in poskočil ob pesmi sinice.

Slišala sem jo.

V objektivu ni bilo rose,

bila je jasnina žametnih mahov,

nasmejane travniške marjetke

in prijazen pozdrav lesene brunarice.

Danes so bili koraki podobni perutim

in videla sem ljudi,

a sem pozabila

zvezdi narisati oči

in obesiti nasmeh.

Neni