DREVINJA, sonet

Nogé so vpete v trdne korenine,
zemljíjo me, ko trup se k nebu vzpenja,
prst mati je, saj v njej se vse začenja,
iz zemlje rastem, temne bolečine.

 

In roke, ki posegajo v višine,
in moji boki – zibelka življenja,
in moje prsi z mlekom poželenja,
pod gladko skorjo skrite brazgotine.

 

Zahaja dan in na obzorju noč je.
Če mimo greš, ustavi se, popotnik,
položi vročo glavo mi v naročje,

 

naj te tolažim v urici samotni!
In bom za hip srcé človeško zrla,
za seme bo, ko bom nekoč umrla!

 

janakolaric

shadyyy

Poslano:
28. 08. 2014 ob 11:55

Odličen sonet z odlično tematiko. Sprašujem se/te samo, če je tisti klicaj na koncu soneta nujno potreben? Zdi se mi, da bi se sonet bolje zaključil samo s piko, torej s padajočo intonacijo.

Lp, shadyyy

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
28. 08. 2014 ob 12:19

Za svaku pohvalu!

Lijep pozdrav,

Mirko

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
28. 08. 2014 ob 17:51

Bravo, Jana, za odličen sonet o drevesu v obliki ženske, ki je počelo samo. Vse, zavedanje rojstva in smrti in tudi vsega, kar obstaja ter se godi med tema dvema skrajnima točkama,  se v sonetu zrcali na tak popoln, ritmično, slogovno in mojstrsko formalno dodelan način. Čestitke.

  Lidija


Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 10. 2014 ob 10:48

Jana, 

moje čestitke za izbranko poletja :)

Lp, Lea

Zastavica

Andrejka

Poslano:
20. 10. 2014 ob 15:46

Pridružujem se čestitkam, Jana. Sredi poletnega vrvenja sem pesem kar spregledala. Zato pa toliko prisrčneje vzklikam: Čin!

Lp Andrejka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

janakolaric
Napisal/a: janakolaric

Pesmi

  • 28. 08. 2014 ob 11:27
  • Prebrano 1004 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 561.72
  • Število ocen: 17

Zastavica