
Prevod dela: VEŽITE SE, POLIJEĆEMO
Avtor izvirnika: Duško Babić
Pot v Vesolje
se začne z ženinim poljubom
astronavta
na hišnem pragu
in z besedami:
kmalu se vrni
in dragi, prinesi mi kamen
kot cvet
izklesan s trdo roko nebes
ki ga v soseščini našega sveta
nima
nihče
Potem ko mu okrog vratu
zaveže srečni šal
prepojen z vonjem
svojih las
se on napoti
k lansirni rampi
da na glavo skafander
vstopi v plovilo
čuti kako se mu spreminja
doživljanje časa
s potisno silo ki ga dviga
nad Zemljo
ter se znajde izgubljen
prav tam kjer sem tudi sam
v gozdu zvezd
v prvobitnem srcu
v srcu Boga.
Hvala dragi prijatelju, izvrstan prepjev, dužnik sam tvoj :)
lp s Jadrana,
Duško
zbudil si mi neskončno željo po takem kamnu, jaz bi ga tudi imel, jaz ga moram imeti. hočem ga, daj mi ga.
Zaradi tehničnih težav (pri vzletu) šele sedaj pripenjam povezavo na izvirnik:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97266/vezite_se_polijecemo
Duško, ni zakaj : ) Dovoljenje za prevajanje je dovolj ; )))
Srečo, astronavt se še ni vrnil s poleta in vprašanje je kdaj se bo. In če najde takšen kamen, komu ga bo raje dal: tebi ali svoji ženi? : )))
Lp, Marko : )
dober prevod, Marko!
potrebni popravki:
prepojen z vonjem
njenih las>>>-svojih las!
(ona mu zaveže okoli vratu ta šal z vonjem svojih las in ne z vonjem njenih las (recimo sosedinih ;)
čuti kako se mu menja >>> spreminja
doživljanje časa
LP, L
Hvala, Lidija za sokolje oko : )
Prvo sem čisto spregledal, drugo pa pozabil popraviti.
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!