Nabran je bil  v sparini poletnega popoldneva,

namočen v zlatem olju in obsijan z žarki sonca, ,

med cvetovi balkonskega cvetja,

prale so ga solze dežja tega poletja,

danes je vroč vodni curek  pral kožo izmozganega  telesa,

telo je bilo zjutraj dano v smiljevo olje

z večerom je dotik žamet, vonj ljubljenega sega v srce,

si videl rumeno srebrni smilj med skalami morja tega poletja?

Tam raste iz skale brez možnosti preživetja,

sam samcat, ko ga božaš je svila in žamet,

cvetje žolto žari kot  sončeva kugla,

nima prsti in ne vode,

si videl - tako sva midva,

brez možnosti preživetja,

ampak najin dotik je voljan in mehak,

žariva in prožen je najin korak,

ko stopava po robu, preden zdrsneva v prepad .

lin