
Nikoli te nisem zares uspel skriti,
sprva čisto neznatno slutnjo
med zgodnjo pomladjo.
Niti potem ne, ko sem olesenelo
pestoval tvojo drobno težo
in jo objemal, tako poln gostega listja
ter raskavega, poletnega lubja.
Ne, tedaj nikakor nisem verjel,
razpiraš se za drug svet,
precej bolj dozorel
kakor tihobna jesen.
Takšnih sadežev ne moremo pozabiti. Krasna pesem.
Lp A
Andrejka, hvala.
Me veseli, da ti je pesem všeč.
:)
Lp, albin
Všeč mi je, krhko nežna pesem. Morda bi kar izpustil besedo sadež, se mi zdi, da bi s tem pridobil na večpomenskosti. Kaj meniš?
Lp, Ana
Milje te pesmi je tako temeljito opisan in časovno razprostrt, da zavibrira v bralcu - lahko kot sadež, upanje, bližina ... Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!