in tudi tukaj več ne moremo biti
pojedli so nam zadnji delec materije
in Boga pregnali pod preprogo
vse lune so mrtve in vsi živi planeti -
kot iluzije resnice pred zaprtimi očmi
ne moremo več … biti
niti obstajati kaj šele živeti
preostane nam le še
kratek polet v besede
da si tam obliznemo prste in
pustimo vse za seboj ker
tudi tam ne moremo več
biti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!