SKOZI TVOJE OČI
Ne odpiram si več temena,
ne oblačim in ne slačim
razpraskanega lasišča,
ne vetrim več.
Kličem
tvoje čevlje,
rokavice,
da mi nataknejo
pogled,
morda bom ujela
črno v belem,
veliko v majhnem,
globoko v plitvem,
gnilo,
pusto,
sence,
kugo.
Le tako bom razumela
pas
na mestu
verižice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 21. 08. 2014 ob 20:16
- Prebrano 766 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 432.89
