Pozdravljena.

Vidim jo, le tako drugačno, da jo v njej sami iščem.

(kot otrok-možganska kap + demenca)

LP

Neni

"Kje si, babi?"

Vprašanje, s katerim vnučka skozi svoje življenje večkrat nagovarja bližino, v kateri si želi videti babico.

Babica se igra skrivalnice in vabi vnukinjo, da jo z otroškimi očmi poišče v njenem čarobnem svetu. Pred leti je babica hodila k vnučki na čajanke in skrivalnice v njenem otroškem svetu, zdaj je prišel čas, ko se je vloga pobudnice za igro zamenjala, fini gospodični s porcelanstimi čajnimi skodelicami in privzdignjenim mezičnkom pa sta še zmeraj isti.

Čestitam za ganljiv prikaz odnosa z dementno babico,

Jupiter!

Hvala Jupiter za komentar in za podčrtanje.

Zelo sem vesela.

Lep dan.

Neni

Pretresljivo, čeprav zelo nežno. Ostalo doda bralčeva izkušnja, če jo ima. Kako hudo je, ko človeka ni več, pa čeprav nekako še je. Za ljubeče svojce je demenca pogosto strašljiva izkušnja, psihični, duševni in duhovni teror. Vsak spomin na babico, ko je "še bila babica", naj bo dragulj, in tudi obraz demence, prikazan v pesmi, je eden najlepših, kar jih ta zločesta bolezen sploh lahko pokaže. Meni, moji materi in mojima otrokoma je zarežala v obraz in zarezala v dušo z zelo drugačnim - kar veste vsi, ki ste prebrali mojo knjigo Čisto sam na svetu.

Čestitke k ubeseditvi.

Hvala Aleksandra.

Ja, bolezen ima več obrazov in jaz sem lahko "srečna", da se igram skrivalnice in pijem čaj z mlekom. Čeprav iščem BABICO,sem vesela, da še imam babico (bolj dolgo od očeta, ki sem ga pokopala letos, januarja)

In hvala, da si omenila tvojo knjigo, za katero nisem vedela in takoj vzbudila zanimanje, zagotovo jo preberem.

Lep pozdrav Neni