Od daleč se slišijo zvoki noči,
osamljena duša v temi leti.
Iskanje spomina,ki počasi bledi,
čakanje da duša nazaj oživi.
So zvezde na nebu,kot majhne luči,
pripravljene,da jih noč obudi.
Brez kril poslednja zvezda leti,
v zraku veter se oglasi.
Le kje je primera za ves ta svet,
ki je kot nerojeni še cvet?
Globoke so misli daljnih morja,
ko melodija v srcu igra.
Toda kaj pa na koncu,ko bo odšla?
Mogoče sence padejo z neba.
Kaj boš storil glede tega?
Ali boš pustil,da lastno srce te izda?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!