Jutro na Cerkniškem jezeru (sonet)
V zrcalu modrem se rodi tišina,
začuda ni meglic – so odlebdele.
Blag mir prežene misli preperele,
obeša jih na trnjevke češmina.
V pogači stvarstva sem odpad, drobtina,
ki v valu kot odsev bel razpusti se,
pozabi na žalobnost in premise,
obleče krhkost duše v plast hitina.
Upognejo se trave v vetru lahnem,
v trepetu blesk odtenkov sto preganja,
počasi se medim in ne presahnem,
ko sonce reši vodne zverce spanja.
Zaplešem noro v čudežu živahnem.
In pijem. Polni radost me brezdanja.
Poslano:
19. 08. 2014 ob 11:43
Spremenjeno:
19. 08. 2014 ob 11:44
Zanimivo: en izbor (brez ocene?) in ena ocena 3,04 ...
mcv
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
V natanko odmerjeni pesniški kalup si odlila sliko jezera v nenehnem gibanju. Lepo in hvala! Upam, da bodo pesem brali tudi domačini.
Čestitam, Jupiter!
O, Jupiter, sem zelo vesela, da ti je všeč!
Tudi jaz upam, da bo bral tudi kdo od domačinov. Čeprav zveni rahlo patetično, je hoditi ob jezeru in opazovati življenje drobnih bitij in prekrasne panorame kot zdravilo!
LP, mcv
Bravo, mcv, čestitam.
Lp A
modricvet, tvoja pesem se čudovito bere in albumček je prava paša za oči in dušo; me je čisto prevzela kombinacija obojega. Bravo!
Lp, Talitha Jaguar :)
Andrejka in Talitha Jaguar, najlepša hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 19. 08. 2014 ob 10:59
- Prebrano 1161 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 638.84
- Število ocen: 20