Od nekdaj
živiš tu,
ujeta v mrežo
slabega spomina,
skoraj porozna,
bledo otožno
počasi
odrežeš še
en kos mene
od sebe
v pozabo.
Meni se bere skoraj prozorna ... Možno pa je, da si res mislil pozorna, čeprav me malo zmoti ...
Konec mi je pa fenomenalen ... kar v razblinjanje popelje. Čestitke!
zanimiva dilema, meni se celo porozna ne zdi zunaj konteksta, no, da čujemo kaj pravi Lev
Ja! Bravo Svit! Tudi porozna bi šlo ...
Zanimiva besedna igra a ne mucamaca ?
mene od tebe>>>mene od SEBE :)
Mislil sem prozorna in ne pozorna, kot sem napisal. Torej tiskarski škrat.
Tudi Svitov predlog se mi dopade in ga bom uporabil v popravku pesmi, prav tako p
bom upošteval Lidijino pomoč...
Hvala Vsem za komentarje in Vsem, ki so izbrali mojo pesem!
Lp! Žiga Lev
dobra, občutena miniatura, hkrati nežna in boleča. Pozaba kot rešiteljica, ko deluje kot orožje v naših rokah in mučiteljica, ko drugi pozabljajo nas.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!