EXIT
Veliki pok je
pomežik.
Proti spodnjemu koncu vasi je bledel fičko s sinjimi škrgami. Vanj je pljusnila nihajoča cestna svetilka. V zamolklem ozračju pred dežjem je dahnil veter, tako kot človek pod utripajočo označbo za pot: Enter↵ V navidezni upočasnitvi se spet odpira. Tri centimetre, na okroglo. Gejša z iglama v spetih laseh mežika pred umetno globino turkizno tropskega ozadja. Ziba se, ziba. Na hrbtni strani 3D-razglednice piše že tem. To po francosko pomeni ljubim te. Žetem te. S postelje starega očeta leze rjuha v delovne čevlje. Z zgornje končnice vstaja žena razpuščenih las in s plosko nalegajočimi se dlanmi. Nepopisno belino pošilja proti očem na spodnjem koncu postelje, nebesna modrina je prilepljena na temno gubo med steno in stropom.
Prosim, prosim, daj.
Le enkrat, kot Japonka,
pa bo vse v redu.
E ovo je odlično!
I to je - poezija, bez obzira na formu.
Lp, Milen
Krasna pesnička slika. Čestitam!
lp
Jagoda
urednica
Poslano:
15. 08. 2014 ob 17:10
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 17:13
Forma je, Milen: Haibun!
Čeprav vem, Jupiter, da imaš sama to za pesniški poskus (kot si omenila zadnjič, da je zate poiskus vse, kar napišeš), si tokrat lepo vstopila v prav določeno formo.
Morda je "eksperiment" umestitev raznorodnih opisov ( izmenjava stvarnih in surrealističnih prebliskov) v nek določen (klasičen? - haibun)) okvir. V proznem delu neka vidimo napol realno sliko, ki je skozi določen pogled čisto absolutno realna. Virtualna gejša nas že prvem delu napelje na pomisel da dvojnost izraza (3D svet prestaviti v pesniški izraz haibuna), potem pa nas haiku modernejše oblike prepriča v to, ker se Japonka v njem ponovi ...
Za vsem pa ljubezen, kaj bi brez nje, pa čeprav je po "francosko" zamolčanain leze s postelje kakot rjuha v delovne čevlje ... O paru na postelji vsak po svoj, mene so v stanje radovednosti spravile plosko nalegajoče dlani ...
In insert, ki zaključi prozni del haibuna: "nebesna modrina je prilepljena na temno gubo med steno in stropom", je dodaten plus pesmi o kot celote, haiku sam zase.
Veliki pok, počelo sveta ... kako pa ven iz tega sveta, iz nepopisne beline?
LP, lidija
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
15. 08. 2014 ob 20:09
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 22:32
Milen, Jagoda, Lidija - hvala za doživeto branje. Lidija, hvala za obširno interpretacijo! Se vračam in gledam pesem v njej. Veliko pesniškega navdiha in lep večer vsem, Jupi.
Poslano:
19. 08. 2014 ob 12:00
Spremenjeno:
19. 08. 2014 ob 13:12
;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
- 15. 08. 2014 ob 13:14
- Prebrano 1140 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 450.4
- Število ocen: 13