Pogrešam te

Ti, moj

In kdo je ta moški

Ki sedi poleg mene

Brez besed

Prešteva ostanke svojih dni

Med prsti vrti molek

Medtem ko ponavlja neslišno molitev

Pogrešam te

Priznam, morda je prepozno

Kajti v molku sva zaprla radost

Med visoke zidove črnih gradbenikov

Tiste noči ko dan ni hotel

Razsvetliti senc

Spremenjenih za vedno

Sploh nisva opazila.

Ti, moj

Pogrešam te v nasmehu

Najdem ga v dovršenih dneh

Če jih uspem priklicati

Iz spomina

Pogrešam te v govorici pogledov

To sva znala

O, kako sva znala ...

Bojim se

Ne morem izustiti

Zato pa v sebi izgovarjam

Tudi sedaj

Ko te zrem izpod oči

Za vedno sva izginila

Ponavljam

Z razumom dodobra razgaljena

Ti, moj

Poglej naju

Zapete človeške lupine

Stisnjene do grla

V neizgovorjene obtožbe.

Pogrešam te

Ti, moj ...

Marko Skok - Mezopotamsky