Lahka sem
prelahka
da bi se za menoj
poznala stopala nog
nikjer se ne vidijo
ostanki moje hoje
tudi v neurju
ostanem suha
tudi tam me dež
ne dobi
stiskam dežnik
in se držim
suhega prostora
izpod dežnika
ki brani poletje
pred aprilsko
padavino.
In na meni ni sledi
ki bi kazale na mokroto
in kakor da bi življenje
mimo mene šlo
me zaobšlo
brez vidnih znakov
da sem kdaj bila.
Begam pred soncem
ki sije z močjo
močnega udarca
bežim pred dežjem
ker sem pospravila
že vse jesenske
in aprilske stvari.
Brez sledi sem
kakor veter
ki mine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!