kosmi las se mi lepijo na kožo
in ščegetajo na najbolj neprimernih
mestih
sovražim ko mi veke
vleče dol dol dol dol
kjer nimajo prihodnosti

dež udarja močneje
in strele tekmujejo za
pozornost nedolžnih smrek

otroci
plavajo s tokom -
je pisalo na zadnjih platnicah nečesa

veke so že na pol poti
dež dež dež dež dež
tiščim se čim bližje k tlom
da bi se skrila pred
nečim
drugim
tujim
svojim?

še več kosmov las na moji koži
tako prekleto lepljivo
in nobenega garanta ni
da sem to jaz jaz jaz
dež dež dež dež dež

otroci
plavajo s tokom -
kam so izginla moja leta?

Helena Zemljič (MalaSenca)