Junak
Streljam.
Heroja, ki ga drugače
ne zmorem premagat.
Najprej upočasnim noge,
preluknjam veliko sliko
razobešeno na sto metrov.
Potem se lotim rok,
obeh.
Polna zadoščenja
mi ostane še glava
ali srce.
Pustim roki,
da se sama odloči.
In na koncu
ne bo videti več
ničesar,
niti razpoznati,
kdo je bil
prestreljan junak.
In jaz, ki sem premagala
razobešeno sliko,
ki me je izzivala.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 05. 08. 2014 ob 05:14
- Prebrano 583 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 191.6
- Število ocen: 7