Nadvse močna pesem. Včasih pri kakšni pesmi res prva in najmočnejša okarakterizacija vzklikne: moč! To je taka pesem. To moč pojijo simboli oz. motivi: Kitajska je med največjimi državami sveta in najbolj poseljena, v zadnjem času sicer žal tudi glavna onesnaževalka ozračja, in še veliko teh "najev" bi se našlo; kot protiteza je tu prav tako po svoje močan Nič; ne moremo niti mimo simbola žensk(osti), o katerih moči so pisali že davni pesniki; tu so močni glagoli, npr. živeti, učiti se, biti višje - ob sopostavljenih blažjih, na videz statičnih glagolih dihati, biti, dopolnjenih z nežnejšimi motivi, iz katerih pa spet vre moč življenja (vlaga, rastlinje, sonce). In v tem duhu - teza/antiteza - se pesem tudi zaključi. Biti Kitajska, biti nič. Po svoje paradoksalno in razmislek vzbujajoče. Pesem je primerno uravnotežena - ne pretirava ne s prvim ne z drugim, temveč ju spoji v učinkovito celoto (da ne rečem jin in jang :). Čestitke.

Popravila sem ti milijonimi (milijoni) in dodala manjkajočo vejico.

Sklepam, da je "prehod" od Kitajke (ženske) do Kitajske (dežele) nameren, ne zatipek?

... pri takem komentarju je težko vrniti dovolj močan Hvala ;)

Ah, hvala za popravljene milijone in vejico ... in da, prehod je nameren (vse od majhne Kitajke pa do ogromne Kitajske pa spet do Niča.)