táko sem te našla
ki si se v pelin zavila
med mutaste trave
pred durmi goščava
ki jo stežka razklenem
trkam na golo srce
ponudi mi
vsaj krilo odprtine
da ga na tem križišču
odpahnem brez znamenj zamer
Miniatura, ki pa terja večkratno branje - in ob njem se "razširi" v bralcu. Kdo je pokrajculja in zakaj je tu zamera, bralec ne izve, lahko pa si predstavlja - seveda povsem po svoje. Sveže metafore (npr. mutaste trave, izvrstno!). Hkrati čutimo - kljub prisotni melanholiji - v lirskem subjektu težnjo po nekakšni spravi, po tem, da bi v ta piskrček, pa kar koli je že v njem, vendarle predal delček sebe - in morda s tem našel delček izgubljene varnosti.
Zelo si me pobožala s to obrazložitvijo, Aleksandra. Hvala.
Lep dan
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!