Oj, ura žalosti: srd se v zlo nagiba!
V rokah odzvanja mrzla mesečina.
In pust je kraj, kjer je zgostila slina
vse, kar žaluje v mrtvem miru giba.

Ni brez modrosti, kdor ne sme ujeti
brezupa ptic v razplajanju orkana.
Na veji lipe list: zelena rana
uči okostje Triglava bedeti!

V sencah pleše smrt. Obraz drevesa
se ne nagiba v poldne. Razodeta
je moč besed, ki v krčih ljudstvo stresa.

In kam zbežati? V revščini prekleta
sanja muza v mrežnici očesa
naslado hčerke v postelji očeta!

Dani Bedrač