Med vejami oljk v franže razcepljeno sonce,
za drevesi leže počivajo sence
raztegnjene iz istih stopal kakor debla,
stoletne skorje potiskajo od srčike
odtise rok, ki so jih posadile.
Poti poliže čas,
med krošnjami
drugačni čevlji naredijo nove steze,
ponavlja se cvetenje ,
pod njim zmeraj drug par šepeče
Vedno bova imela Korte.
(Korte-naselje nad Izolo)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!