Godem ti mantro
skuštranega jutra,
udobno preležanega dne
in vseh skupnih
blatnih sprehodov.

V lonec sem že zakuhala
mah kamnov iz potoka,
kanec sončnega vzhoda,
ščepec od morja zlizanih skal,
eno začvekano kopel
s sončnimi špegli,
polovico scmarjenega
pogovora o zeleh
in trpek večer
izogibajočih pogledov.
Misliš, da ti bo preveč začinjena?

Lahko bi bila dodala
še zrnce tistega "nikoli"
s tržnice.
Morda bi pasal celo "nikdar",
videla sem, da ga imajo na vogalu,
a ta bi vse skupaj lahko zakisal.

Če prav razmislim,
bom drugič pripravila
kar brez kopeli, brez vzhoda.
Samo bosonoga
bom stresla vse,
kar je odveč,
v kotel brez pokrova,
se zavrtela okoli
kot grbasta vdova ...
In na koncu
to župo
tako zasolila,
da mi bo po grlu
stekla prasila.
Tedaj bom prisegla:
Nikoli, nikdar
za takšne izbirčneže
ne bo mi več mar.

yoyoba