Vse pogosteje pozabljam

Dotakniti se ljubezni

Tako, mimogrede

S konicami prstov, narahlo

Čas pa odteka

Vedno dlje sem od začetka.

Življenje me nosi

Kot gorska reka

Navzdol po strminah

In ne poznam njene dolžine

Vem pa da mora

priti do morja.

Do zatona.

Življenje me nosi kot orkan

Ki je skrit pod krinko vetrca.

Silen.

Razdiralen.

Vse pogosteje pozabljam

Da se izgubljen trenutek

Ne bo povrnil

In v samoti ulovim pogled

Ujet v dlan

Razbiram črto življenja.

Nevedna

Vse bolj izgubljena

V željah

Iščem ljubezen v sledeh

Na zgrbančenih prstih

In ne dojamem da je že zdavnaj

Odtekla

Kot pesek z dlani.

Vse pogosteje pozabljam

dotakniti se ljubezni.

Marko Skok - Mezopotamsky