RAZKLANE ČERI
Dotikaš se sluzaste koprene
ponošene vsakdanjosti,
potapljaš se do dna osivele
brezčutnosti.
Vsrkava te do srži
kot izžeta morska goba,
naplavljena na obali
pustega otoka.
Ostajaš sam, brez pomoči,
zalepljen na nožnico
razklanih čeri v globinah morja,
duša ti tava v had.
Ližejo te goreči jeziki plamenov,
sajaste kosti se drobijo v prah,
vreča iz kože poka po šivih
zbledelih senc.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
- 27. 07. 2014 ob 13:17
- Prebrano 600 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 238.25
- Število ocen: 8
