
Podrsavam korake
da na eksotičnem lesu
puščajo sledi.
Še nekaj časa bodo dihale.
Zrak je pekoč
in prostorje diši drugače.
V pahljačasti dlani gnetem otožnost,
da bi se prelevila,
a se njena jedkoba
že meša med krvničke.
Danes je dan daljši od življenja.
Z razvejanim pogledom
pobiram še zadnje razmetane kose
in jih tlačim k prijetni vsebini.
Obrnjena k sebi
s težo zapiram knjigo.
Nikoli več ne bom prebrala te zgodbe.
Na ebenovini, kjer jo puščam,
bo obležala. Sama.
Z lic si obrišem valove
in se tiho izgubim.
Tudi jutri bo kmalu včeraj.
Hvala Vesna.
Lep dan :)
Neni
joj no neni, za tri minute grem stran pa sta že dva nova komentarja gor....joku bi najraj
Neni, izraz z razvejanim pogledom mi je všeč, hkrati pa sem opozorila tudi na začetnico.
:-))
Aha, hvala.
Saj sem vedela, da si z krepkim hotela nekaj opozoriti
in sem pogledala, če nisem slučajno naredila napake pri s/z,
zato nisem potem nič popravila.
Na začetnico nisem niti pomislila- huda noč, meglene oči, razmetane plastenke po terasi, popokani baloni,... preveč :)
Danes živim bolj počasi :)
Hvala
Neni
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!